V Venezueli so se v luči morebitnega političnega vakuuma okrepila ugibanja o tem, kdo bi lahko nasledil dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Med najresnejšimi kandidatkami se omenja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi. Vprašanje nasledstva postaja vse bolj aktualno zaradi nenehnih napetosti med režimom in opozicijo, ki jo podpirajo Združene države Amerike. Analitiki opozarjajo, da bi v primeru Madurovega odhoda ključno vlogo igrala vojska, ki bi lahko posegla v proces tranzicije oblasti, če bi presodila, da so ogroženi njeni interesi ali stabilnost države. Zgodovinski kontekst kaže na Madurovo vztrajanje pri vojaškem razvoju in krepitvi milic, kar je predsednik poudarjal v svojih nagovorih ob začetku let 2025 in 2026. Njegova strategija temelji na prepričanju o nujnosti odpornosti proti zunanjim pritiskom, kar dodatno otežuje možnosti za mirno predajo oblasti opozicijskim silam. Politična prihodnost države ostaja negotova, saj se znotraj vladajoče elite bijejo boji za vpliv, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja vsako spremembo v venezuelskem vrhu, ki bi lahko vplivala na regionalno stabilnost in svetovne energetske trge.

Ameriška vojska je v seriji intenzivnih letalskih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas ciljala in zadela tamkajšnjo vojaško letalsko bazo La Carlota. Operacija je po dostopnih informacijah povzročila znatno materialno škodo na ključni vojaški infrastrukturi države. Posnetki z mesta dogodka potrjujejo, da je bil v napadu popolnoma uničen vsaj en protiletalski raketni sistem zemlja-zrak tipa BUK-M2E, ki ga uporablja venezuelska vojska. Napad predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, pri čemer so bile ameriške sile usmerjene v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti v samem središču prestolnice. Za zdaj uradni viri niso poročali o morebitnih žrtvah med vojaškim osebjem ali civilnim prebivalstvom, prav tako pa še ni uradne potrditve o širšem obsegu škode na letališču La Carlota, ki velja za eno strateško najpomembnejših točk v Caracasu. Venezuelska stran se na napad še ni uradno odzvala z obsežnejšim poročilom o stanju svoje zračne obrambe po incidentu.

Venezuelske oborožene sile so v bližini predsedniške palače Miraflores v prestolnici Caracas namestile oklepna bojna vozila. Razporeditev vojaške tehnike na mestnih ulicah sledi poročilom o močnih eksplozijah, ki so odjeknile v mestu. Prizori z ulic kažejo na močno prisotnost varnostnih sil v neposredni bližini ključnih vladnih objektov. Razmere v državi ostajajo napete, saj vojska s premiki težke opreme očitno krepi varovanje predsedniškega kompleksa. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali vzrokih za predhodne eksplozije. Dogajanje v Caracasu kaže na stopnjevanje varnostnih ukrepov v že tako nestabilnem političnem okolju Venezuele.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je v televizijskem nagovoru ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje in napovedal brezkompromisno obrambo države. Po njegovih besedah se Venezuela spopada z največjo agresijo v svoji zgodovini, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na več ciljev po državi. Minister je poudaril, da vojska in ljudstvo ostajata enotna ter da ne bodo dopustili prisotnosti tujih vojakov na venezuelskem ozemlju. Minister je v svojem govoru izključil možnost kakršnih koli pogajanj o neodvisnosti države in odredil polno mobilizacijo oboroženih sil po celotnem nacionalnem ozemlju. Poudaril je, da bo Venezuela branila vsak centimeter svoje zemlje in da bodo v tem spopadu na koncu zmagali. Odziv obrambnega ministrstva sledi poročilom o aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je sprožilo vsesplošno politično in vojaško krizo v tej južnoameriški državi.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi poročil o prisilni odstranitvi predsednika Madura in njegove žene iz Venezuele med ameriško agresijo, kar označujejo kot kršitev suverenosti. Podpredsednik Venezuele je potrdil, da sta Nicolás Maduro in njegova žena izginila. Donald Trump pa je izjavil, da bo po Maduru ZDA vladala Venezueli.

V južnem delu venezuelske prestolnice Caracas je v bližini pomembne vojaške baze odjeknilo najmanj sedem eksplozij, ki so povzročile obsežen izpad električne energije. Po poročanju tiskovnih agencij Reuters in Associated Press je zaradi incidenta večji del južnega okrožja ostal v temi, oskrba z elektriko pa je bila popolnoma prekinjena. Eksplozije so povzročile preplah med prebivalstvom, vendar uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu materialne škode venezuelske oblasti za zdaj še niso podale. Prizorišče dogodka v bližini vojaškega objekta vzbuja ugibanja o naravi incidenta, vendar neodvisni viri še niso potrdili, ali je šlo za sabotažo, nesrečo ali načrtovan napad. Lokalni očividci so poročali o zaporednih detonacijah, ki so stresle širše območje prestolnice. Venezuelska infrastruktura se sicer že dlje časa spopada s težavami pri vzdrževanju, kar pogosto vodi do lokalnih motenj, vendar takšna serija eksplozij ob vojaških objektih predstavlja resen varnostni dogodek v državi.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je v svojem novoletnem govoru poudaril, da je država varna in zaščitena pred imperialističnimi grožnjami. Obljubil je, da bo do leta 2026 okrepil tehnični in vojaški razvoj države.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v svojem novoletnem nagovoru napovedal, da bo leto 2026 ključno za krepitev vojaškega razvoja države in utrjevanje milic. Po njegovih besedah so ti ukrepi nujni za zaščito Venezuele pred domnevnimi grožnjami in imperialističnimi doktrinami Združenih držav Amerike. Napoved prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki so se dodatno poslabšali zaradi prisotnosti ameriških aeronavtičnih sil v Karibskem morju. Maduro je poudaril, da bo Venezuela v prihodnjem letu afirmirala svojo obrambno držo, kar vključuje posodobitev vojaške opreme in povečanje števila pripadnikov milic. Takšna retorika odraža stopnjevanje napetosti, ki so se v zadnjih mesecih kazale skozi ameriške sankcije in vojaške manevre v bližini venezuelskih voda. Venezuelska stran te poteze označuje za neposredno provokacijo, medtem ko ZDA vztrajajo pri pritisku na Madurov režim zaradi vprašanj demokracije in človekovih pravic.

Venezuelanska nacionalna oborožena sila (FANB) je prestregla in onesposobila letalo v zvezni državi Apure na jugozahodu Venezuele, ki so ga oblasti označile za sovražnega. Letalo je v državo vstopilo brez identifikacijske kode ali dovoljenja.

Helikopter venezuelske Nacionalne oborožene sile se je v petek zjutraj zrušil na odlagališču San Vicente v občini Girardot v državi Aragua. V nesreči sta umrla dva vojaška častnika. Po poročilih so slišali eksplozijo, o dogodku pa so obvestili policijo države Aragua.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovno zatrdil, da kartel Los Soles ne obstaja in da gre za izgovor skrajne desnice. Dodal je, da nadzor nad prehodom kokaina skozi Venezuelo izvajajo Clan del Golfo, Estado Mayor Central in Segunda Marquetalia. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro pa je napredoval venezuelskega ambasadorja v Kolumbiji, Carlosa Martíneza, v generala divizije v "aktivni rezervi".

V zvezni državi Falcón v Venezueli so vojaške in policijske sile zasegle več kot tri tone marihuane. V operaciji so sodelovale različne veje oboroženih sil, vključno z nacionalno bolivarsko oboroženo silo (FANB) in enotami nacionalne bolivarske policije (PNB). Poročila se nekoliko razlikujejo glede natančne količine zasežene droge, ki naj bi znašala med 3067 in 3077 kilogrami.

Venezuelske oborožene sile (FANB) so uspele rešiti tri domorodce Yanomami po letalski nesreči, ki se je zgodila v zvezni državi Amazonas, na jugu Venezuele blizu meje z Brazilijo in Kolumbijo. Reševanje je potekalo po tem, ko je letalo doživelo okvaro, iskalna akcija za morebitnimi drugimi preživelimi pa se nadaljuje.

V torek je v zvezni državi Amazonas v Venezueli strmoglavilo vojaško letalo, ki je prevažalo deset ljudi, vključno s sedmimi domorodci Yanomami in tremi člani posadke. Letalo je vzletelo iz Puerto Ayacucha proti Parimi B. Guverner Amazonasa, Miguel Rodríguez, je potrdil nesrečo in sprva ni bilo znano stanje potnikov. Kasneje je bilo potrjeno, da so bili trije ljudje, člani posadke, čudežno rešeni s strani bolivarskih oboroženih sil (FANB).

Venezuelaška vojska je vzpostavila strog nadzor nad mejnim prometom, vključno s kopenskimi, zračnimi in morskimi potmi, ter prehodom vozil, ki bo trajal od petka do ponedeljka. Ukrep je namenjen zagotavljanju varnosti med nedeljskimi občinskimi volitvami, za katere je bilo v celotni državi razporejenih več kot 300.000 pripadnikov oboroženih sil (FANB).

Venezuelska narodna bolivarska oborožena sila (FANB) je začela z razmeščanjem več kot 380.000 vojakov po vsej državi v okviru "Operacije Republika 2025". Namen te operacije je zagotoviti varnost na občinskih volitvah, ki bodo potekale 27. julija, ter varovati volilna središča, opremo in volilni material. Poleg občinskih volitev bo potekala tudi prva nacionalna posvetovanja mladih.